Dokumentarec Blokada – vodič po uporu za štude
Objavil: Tilen Nosan         Dne: 15.01.2013
 
V Kinodvoru se ta mesec vrti dokumentarec Blokada, ki se o samih razlogih za zasedbo zagrebške filozofske fakultete toliko ne ukvarja, kot se o samemu načinu boja z oblastjo in njenimi taktikami reakcije. Če ste se kdaj spraševali, kako lahko dopuščamo družbeno polarizacijo in nikoli nič ne ukrenemo, če ste se kdaj spraševali, zakaj z volitvami nikoli nič ne rešimo, si oglejte Blokado.

»Brezplačno in pika!« je stališče študentov in nekaterih profesorjev glede šolnin, ki so leta 2009 zasedli zagrebško Filozofsko fakulteto. Kako so lahko dopustili uvedbo šolnin? Saj je vendar jasno, da to prizadene večino: študente, profesorje, starše. Če se upremo šolninam, je zmaga na naši strani, na strani večine. In so se uprli. Njihova metoda je bila blokada predavanj. Zakaj – če so pristali na predavanja, so pristali na šolnine in če so pristali na šolnine, so pristali na sistem, ki jim je bil vsiljen in na katerega nimajo nobenega vpliva. Plačaj ali ne študiraj. Na sistem, ki je prilagojen interesom kapitala in ne javnim interesom izobraževanja. Na sistem, ki izobrazbo dojema kot kapital, v katerega moramo vlagati in se potem z njim prostituirati na trgu. »Znanje nije roba,« je pisalo na enem od transparentov, ki so jih izobesili na pročelju fakultete.

In res je kazalo, da bo logika večine delovala. Z njimi so potegnili profesorji, ki so na svetu fakultete podprli njihove cilje in metode, sindikati, s katerimi so se pogovarjali o skupnih demonstracijah in novinarji, ki so poročali o njihovih zahtevah. Kmalu so se jim pridružile tudi druge fakultete. Za oblast torej zelo neprijetna situacija. Toda oblast ne bi bila oblast, če ne bi imela svojih taktik, s katerimi obdrži svojo moč. Te taktike je tudi tokrat spretno uporabila in dokumentarcu jih uspe odlično razgaliti in prikazati.

Ignoranca in zavlačevanje
Ko so študenti prvič stopili pred novinarske kamere, so jasno izrazili svoje zahteve, potem pa so povedali, da se soočenj ne bodo udeleževali, dokler ne bo zraven tudi minister. V vseh 34 dneh zasedbe se minister nanjo ni odzval in je zavračal povabila na soočenja.

Laganje
Kakšen teden po zasedbi so na svetu fakultete obravnavali dokument ministrstva, v katerem naj bi pristali na odpravo šolnin, vendar je bilo jasno, da gre le za drugačen model plačevanja. Dokument ni imel niti podpisa pristojne osebe. Na podlagi tega dokumenta je svet sprejel sklep, da je vlada izpolnila zahteve in da se mora fakulteta deblokirati. Dokument je bil torej trik vlade, ki je profesorjem omogočil umik brez slabe vesti.

Grožnje
Senat univerze je profesorjem zapovedal nadaljevanje predavanj, v nasprotnem primeru bodo suspendirani. In profesorji so popustili, kot so to storili že prej, ko so dopustili uvedbo šolnin. Študente so prodali za svoje kratkoročne interese.

Kupčkanje
Ko je vlada opazila, da je protest študentov in sindikatov zanjo prevelik zalogaj in da ne more zadrževati obeh skupaj, se je odločila, da raje popusti enim in obdrži kontrolo nad drugimi. Tako so popustili zahtevam sindikata. »Podpisali smo sporazum, tako da nimamo več nobene osnove za štrajk in protest,« je na zasedanju povedal sindikalist, ki je na začetku blokade študentom govoril, kako se spet počuti mladega 20 let in kako je to nekaj fenomenalnega ter jim obljubljal skupne demonstracije. Sindikati so študente izdali za svoje kratkoročne interese.

Ko povežemo vse taktike skupaj, se pred nami razgali glavna taktika oblasti – razdiranje družbe na dele, ki se med seboj izigravajo. Ali kakor bi rekel Marx: preprečujejo prehod iz razreda po sebi v razred zase. Najprej so razbili sektorje, potem pa so nasprotja vsilili še znotraj sektorjev (profesorji proti študentom in študenti proti študentom). Cilj oblasti je torej družba, v kateri gleda vsak le na svoje interese, s tem pa lahko revolucionarni naboj preusmeri stran od sebe in ga razkropi med posameznike in sektorje.

Blokada deluje kot opozorilo vsem, ki smo se znašli v vsiljenemu precepu med individualnimi in skupnimi interesi, naj ne nasedamo izigravanju oblasti. Je neke vrste vodič po uporu. Deluje pa tudi kot upanje – bitko so študenti izgubili, vojne pa ne. Čeprav je blokada padla, so ves čas ohranili zavest o skupnem interesu in se niso pustili razbiti. Boj proti oblasti navsezadnje ni nekaj, kar je enkrat dobljeno, ampak je konstanten in ga je treba vseskozi izvajati.
Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.