»ČEMU FILOZOFIJA V UBOŽNEM ČASU«
Objavil: Polona Petrovič         Dne: 13.11.2012
 
V preteklem tednu, se je v Ribnici odvijal filozofski simpozij. To je uvod, ki bi si ga želela napisati, a ga zaradi prenatrpanega urnika ne zmorem. Zatorej moram pošteno povedati, da se je simpozij odvijal pred dvema tednoma.
Ob tej priložnosti, ki jo sama brez pomisleka poimenujem izredna, enkratna, presežna je imel tudi naš klub možnost, gostiti vrhunske strokovnjake s področja filozofije in teologije.
Tako smo izvedli okroglo mizo, kjer je bilo prostora za vse in vsakogar.

Kdo si, kaj si? Filozofija, meni dobra znanka, v dejanjih in besedah vsem neznanka.
Naj te hvalim in opevam, ali naj pustim, da vibriraš in pretresaš mojega duha.


V zvezi z okroglo mizo nima smisla popisovati misli, mnenj in replik posameznikov. V tem primeru bi pisala zapisnik. Ravno s tem pa bi uničila tisto pristno, kar smo pričujoči posamezniki odnesli od večera.

Ubožni čas?!
So bili pretekli časi res tako dobri ali je vsak pretekli čas na nek način dober? Dober, ker so vse neznanke znanke in ni prostora za presenečenja.

Ubožni čas je čas, ki ukinja moj individualni čas. Čas, ki ga namenim premisleku, evalvaciji. Odslej sem vpeta v informacijsko mrežo. Mrežo, ki ukinja pomene in me sili na rob človeškosti. Če sploh sem homo sapiens. Paradoksalno je bistvo našega prezasičenega prostora in vsakdana ravno - osiromašenost.
Tako lahko izidem iz nelagodne, čez kozarec kapljajoče osiromašenosti s tem, da dam času čas. Da časim svoj okolni svet. In s tem pridem do točke, kjer si lahko končno zares vzamem čas za spraševanje.
To, da sem vzgibanja od čudenja pa prosto pripenjam na svoje čelo.


Hvala Janku, Roku, prof. dr. Klunu in prof. dr. Veljaku za iskrivo razpravo.
In hvala za vse misli, ki so prebudile moje misli in rodile pričujoči prispevek.
Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.